Maruša Puhek | Blog
1815
paged,page,page-id-1815,page-parent,page-template,page-template-blog-large-image,page-template-blog-large-image-php,paged-13,page-paged-13,unselectable,ajax_fade,page_not_loaded,,select-theme-ver-4.1,wpb-js-composer js-comp-ver-4.3.5,vc_responsive

Jesen

Enega izmed zadnjih poletnih dni smo preživeli na Blagušu. Takoj, ko sva Heilo dvignila iz avta, se je brez premisleka s svojimi bogimi nogami zagnala proti jezeru. Ko so bile njene tačke namočene in je iz vode gledala le glava, se je ustavila in nekaj minut umirjeno počivala. Mislim, da ji mrzla voda pomaga pri artritisu in je zaradi tega na stara leta tako vzljubila plavanje. Končno se je ohladilo in prisegla bi, da sem včeraj zvečer zavohala sneg. Še vedno sem razočarana, zakaj se ljudje ne odločajo za zimske poroke. No, moja bo sigurno decembra.
Ne morem verjeti, da se bliža prvi oktober, meni pa se prvič po več letih nikamor ne mudi. Imam dolg spisek reči, ki jih želim uresničiti in strah me je, da bo to leto prehitro minilo.
Do prihodnjič,
M

lala _R9A4432k_R9A4442_11920k _R9A4412k_R9A1238abflower1 _R9A1477a_R9A1317a

0
0

Potovanje malo drugače

San Marino – Rimini – Il Santo -Siena – Montalcino – Montepulciano – Laterina – Arezzo – Ancona – Pašman – Ugljan – Dugi otok – Zadar

 

Najino potovanje se je razvilo malo drugače kot sva predvidevala. No, malo fejst. Po treh dneh kampiranja v sončnem San Marinu sva prispela v poplavljeno Toskano z neprevoznimi cestami. Ostala sva v vili Il Santo, brez tople vode, ki je med drugim dobila barvo zemlje, brez registrske tablice in zadnje luči. Grmenje je spominjalo na apokalipso in voda je začela pronicati skozi stene. Tako je moje raziskovanje pravljičnih toskanskih pokrajin že drugič splavalo po vodi, dobesedno. Ko se je začelo jasniti, sva žal morala kreniti proti severu in zapustiti južno Toskano. Čudoviti Esso avtomat nama je pobral denar za bencin, tako, da sva oba že lepo preklinjala Italijo. Počasi naju je nesreča zapustila, raziskovala sva majhna mesteca, uživala ob testeninah (no, vsaj jaz) in se začela vračati proti Anconi, kjer sva se z nočnim trajektom odpeljala na Hrvaško in nekaj dni raziskovala otok Pašman, Ugljan, kasneje pa še Dugi otok. Nekaj minut pred odhodom domov je v sosednjem apartmaju eksplodirala plinska bomba in sama sreča, da ni bilo vetra, ki bi ogenj razširil po otoku. Ko sva končno prispela domov, sem rabila nekaj dni, da sem si odpočila od tega najinega potovanja. Zdaj pa že komaj čakam na novo.

_R9A7093_1920 _R9A6865_1920 _R9A7089_1920 _R9A7112_1920_R9A6957_1920_R9A7025_1920 _R9A7638_1920_R9A7139_1920_R9A6714 _R9A6724_1920_R9A6681_1920_R9A6732_1920 _R9A6721_R9A6760_1920 _R9A6749_1920 koza _R9A7384_1920_R9A7400_a_1920_R9A7430_1920 _R9A7450_1920_R9A7437_1920_R9A7465_1920 _R9A7487_1920_R9A7500_1920 _R9A7461_1920_R9A7513_1920_R9A7552_1920 _R9A7536_1920_R9A7521_1920 _R9A7557_1920_R9A7692_1920_s_R9A7589_1920 _R9A7591_10920 _R9A7212_1920 _R9A7579_1920_R9A7675_1920a _R9A7664_1920_R9A7850_1920_R9A7751_1920 _R9A7766_1920_R9A7809_1920_R9A7893a _R9A7925_1920_R9A7821_1920 _R9A7962_1920_R9A8099_R9A7981_1920 _R9A8009_1920_R9A8165_1920 _R9A8177a_1920 _R9A8240_1920_R9A8211_1920 _R9A8224_1920 _R9A8277a_1920 _R9A8293a_1920 _R9A8339_1920 _R9A8357a_1920 _R9A8375_1920 _R9A8389_1920 _R9A8442_1920 _R9A8475a_1920 _R9A8509_1920_R9A8528_1920 _R9A8536_1920 _R9A8561_1920_R9A8556_1920_R9A8568_1920

1
1

Back to reality

Občutek imam, da bi rabila še kak teden, da si odpočijem od mojega dopusta. Ko mi bo dopustil čas, bom objavila več fotografij iz potovanja, medtem pa se je začel čas meni najljubših, jesenskih porok. Končno je popustila vročina in sveže vreme mi je vrnilo energijo. V gozdu diši po gobah in komaj čakam na prve kostanje.

 

koza

0
1

Toskana, mavrica in poletni večeri

Končno je prišel čas pakiranja kufrov, mrzličnega načrtovanja in iskanja plinskih bomb. Komaj čakam, da me sredi noči strezni mrzel zrak, medtem, ko v prtljažnik tlačiva še zadnje stvari in se zapeljeva na dolgo pričakovano pot.
Zadnji dnevi so bili precej mirni. No, razen pretresljivo lepe novice, ki me bo kmalu spremenila v teto. Ustvarila sem novo fotografsko podlago in v sebi odkrila skrite mizarske talente. Čarobna svetloba je Radence večkrat spremenila v pravljični kraj in vsaj za nekaj časa v meni zabrisala tisto otožnost, ki me je prevzela, odkar sem se izselila iz Maribora. Še vedno se ne vem odločiti, ali mi je bolj všeč kuhana ali pečena koruza, tako kot se Heila in Bono še vedno nista odločila, ali sta si všeč.

_R9A6658a4 _R9A6645 _R9A6319a_R9A6386v _R9A6391_R9A6432_R9A6342 _R9A6422a _R9A6352_R9A6563v_R9A6501a _R9A6516a

0
1
error: Do you want that photo? Contact me!