Maruša Puhek | winter
349
archive,tag,tag-winter,tag-349,unselectable,ajax_fade,page_not_loaded,,select-theme-ver-4.1,wpb-js-composer js-comp-ver-4.3.5,vc_responsive

Zasneženi Hallstatt

To je bilo eno izmed tistih rojstnodnevnih daril, pri katerem potočiš par solz, ko se zavedaš, kaj pomeni. Kraj Hallstatt je bil že dolgo na spisku mest, ki jih je potrebno obiskati, vendar se je nekako vedno izmuznil. Oberösterreich je namreč tisti predel, ki se ti zdi predaleč za enodnevne izlete, za tiste večdnevne pa se najde kakšna druga lokacija. Po dobrih treh urah vožnje sva prispela v majhno vasico z velikim številom parkirišč, ki so samevala pod snežno odejo.  Hallstatt je bil pravljično bel, skoraj nerealen. Prvi dan so z neba padale bele kepe in mesto je bilo tako spokojno, da drugega kot lastnih korakov in snežink, ki se zaletavajo ob jakno, nisi slišal. Zdi se, da so mesto ob tem letnem času domačini, kakšnih 1000 bi jih naj bilo, zapustili. Na vratih lokalov in trgovin je v večini sameval listek z napisom “Urlaub”, vse tja do 1. 4. Večina znamenitosti je bila tako zaprtih, pot do čudovitega razgleda, ki bojda traja 1 uro, pa sumljivo zaledenela. Glede na to, da sva padala že na ravnih tleh, ni imelo smisla tvegati življenja fotoaparata. Tako sva se odločila, da bo Hallstatt spet na sporedu poleti, s šotorom.
Ko sem prvič slišala, da so Kitajci naredili popolno imitacijo mesta Hallstatt v kraju Luoyang, nisem vedela, kaj si naj mislim. Dlje časa so namreč na skrivaj pridobivali načrte, fotografirali mesto in izdelovali plane, ter tako prekopirali celotno mesto (zanimiv filmček na to temo). Vsekakor je Hallstatt tisto mesto, kjer ti je razumljivo, da bi naredili njegovo kopijo, pa vendar. Nekako sem po tem pričakovala, da rumenopolti v tem predelu ne bodo najbolj dobrodošli. Pa sem se krepko zmotila. V mestu namreč nisva srečala več kot pet turistov, ki ne bi bili iz Kitajske. Preplavili so ulice, s svojimi “selfie-sticki” fotografirali dobesedno vse, kar jim je prekrižalo pot in premalo oblečeni kupovali šale ter kape v tistih nekaj trgovinicah, ki so še bile odprte. Toliko Kitajcev v tujem mestu še nisem srečala in še vedno sem nekoliko šokirana, kaj vse so Avstrijci naredili, ko so očitno zavohali, kakšen dobiček jim prinašajo. In ob tem požrli kar nekaj ponosa. Napisi so bili povsod, zraven nemščine in angleščine, še v kitajščini. V trgovinah so prodajali panda nahrbtnike, za zajtrk v tipičnem avstrijskem Gasthofu pa sva srečala kitajsko juho in curry riž z zelenjavo. Za zajtrk! Čeprav, priznam, da me je tisti riž kar razveselil. Še milo v hotelu, tisto ki ga ponavadi na skrivaj vzameš domov, je bilo kitajsko. Ne razumite me narobe, nič nimam proti Kitajcem, ampak šok, ki sem ga doživela v majhnem avstrijskem mestecu, daleč od vrveža in stolpnic, še vedno traja.

OR9A1002OR9A1051 OR9A1122 OR9A1188OR9A1061OR9A1150 OR9A1261OR9A1508OR9A1320OR9A1113 OR9A1092 OR9A1231OR9A1348OR9A1198a OR9A1355 OR9A1363 OR9A1417 OR9A1443 OR9A1500 OR9A1545 OR9A1577 19/366 20/366

 

Razgled iz najine sobe, Gasthaus Grüner Anger. Ker sva ugotovila, da je pozimi 1 dan dovolj, da raziščeš Hallstatt (jaz bi ga sicer lahko fotografirala za moj projekt 366 vsak dan v letu) sva se odpravila do Sankt Wolfganga ter nato končala najin izlet v Salzburgu.

 

OR9A1596 OR9A1629 OR9A1663 OR9A1744 OR9A1685OR9A1734 OR9A1725 OR9A1719 OR9A1716

 

0
6

Januar

Najprej bi se rada zahvalila vsem mojim parom in posameznikom, ki ste mi v letu 2015 zaupali vlogo fotografa. Hvala tudi vam, ki berete moj blog in me na tak ali drugačen način podpirate. Vsem želim čarobno novo leto, polno drobnih pozornosti in uresničenih ciljev. Eden izmed mojih ciljev to leto je dokončati projekt 366, katerega lahko spremljate pod zavihkom Blog. Cilj projekta je, da vsak dan poslikam in objavim eno fotografijo ter tako povečam ustvarjalnost in se prisilim v to, da bo fotoaparat kar največkrat v moji bližini.

 

1/366OR9A02682016-01-01 05.47.45 1šipek2/366OR9A7846OR9A7895OR9A7900OR9A7862OR9A7872

0
1
error: Do you want that photo? Contact me!